Ključne obrestne mere Evropske centralne banke (v nadaljevanju: ECB) so izklicna obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojanja in odprto ponudbo deponiranja likvidnosti čez noč oz. odprto ponudbo mejnega depozita. Obrestna mera glavnega refinanciranja od leta 2016 znaša 0,00%, obrestna mera mejnega posojanja znaša trenutno 0,25%, obrestna mera mejnega depozita pa je že od leta 2014 negativna in trenutno znaša -0,50% (zadnja sprememba je bila izvedena septembra 2019). Prav slednja je ključna za presežke likvidnosti poslovnih bank, ki v glavnem vključujejo denarne vloge komitentov.
V zadnjem obdobju vloge komitentov poslovnih bank naraščajo tako z vidika vlog gospodinjstev, kot tudi podjetij. Vloge v poslovnih bankah predstavljajo vloge na odpoklic oz. a vista sredstva, vezane vloge in vloge čez noč. Po podatkih Banke Slovenije so imela gospodinjstva konec novembra 2020 za 22,1 mrd EUR vlog in so se samo v letu 2020 povečale za 1,7 mrd EUR (za primerjavo: konec leta 2008 je stanje teh sredstev znašalo 13,4 mrd EUR). Podjetja so imela konec novembra 2020 za 7,7 mrd EUR vlog in tudi tu so se sredstva v letu 2020 povečala in sicer za skoraj 1,0 mrd EUR. Razlogov za tovrstno povečanje sredstev je mogoče iskati v zgodovinskih dejstvih, saj smo bili Slovenci pod močnim vplivom germanskega sveta in smo še danes pri potrošnji in naložbah zelo previdni. Z gospodarskim napredkom se je povečala tudi kupna moč gospodinjstev, po zadnji večji finančni krizi so se tudi podjetja prestrukturirala in danes ohranjajo določeno stopnjo varne likvidnosti. Sedanja pandemija koronavirusne bolezni COVID-19 bo verjetno rast vlog gospodinjstev, predvsem pa podjetij, upočasnila, vprašanje glede dodatnih sprememb pa se poraja pri prevalitvi negativnih obrestnih mer poslovnih bank na svoje komitenta.
Z vidika profitabilnosti in neodvisne politike poslovnih bank je pričakovano, da bodo negativne obrestne mere, ki jih poslovne banke plačujejo ECB za vloge na odpoklic in nekatere kratkoročne depozite, prevalile na svoje komitente. Tako imenovane ležarine, kar je samo drug izraz za negativne obrestne mere, poslovne banke podjetjem in nekaterim drugim poslovnim subjektom že zaračunavajo. Prva je bila naša največja sistemska banka v letu 2016 in sicer z negativno obrestno mero za zneske vlog nad 3 mio EUR. Danes večina poslovnih bank zaračunava tovrstno nadomestilo za podjetja (imenujejo ga upravljanje visokih stanj, vodenje sredstev na računu, ipd) in znaša pri naši največji banki od 0,04% letno za zneske povprečnega mesečnega stanja od 0,1 do 0,5 mio EUR, do 0,08% letno za zneske nad 5 mio EUR. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bodo banke uvedle ležarine tudi za gospodinjstva, pri čemer pa je potrebno izpostaviti močnejši čustveni odnos gospodinjstev do svojih prihrankov.
Kot že povedano smo Slovenci precej konservativni pri odnosu do prisluženega denarja in tako iščemo tudi konservativne naložbe, v katere nalagamo svoje prihranke. Kljub zadnji veliki finančni krizi ter zelo turbolentnih časov na slovenskem bančnem prostoru, od likvidacije dveh poslovnih bank, izbrisu imetnikov podrejenih vrednostnih papirjev, večkratni dokapitalizaciji bank z davkoplačevalskim denarjem, se zaupanje v slovenski bančni sistem ni zamajalo v tej smeri, da bi komitenti bank iskali družbe oblike naložb, kot je to depozit. Uvedba ležarin bo seveda vplivala na odločitve komitentov o prenosu dela sredstev iz bank v druge oblike naložb, vprašanje pa je, v kolikšni meri se bo to zgodilo. Kot drugo se poraja vprašanje, kakšne konservativne naložbe imajo komitenti bank danes na razpolago. Banke so pri svoji ponudbi v glavnem omejene na depozite in trženje vzajemnih skladov. Tako ostane konservativnim vlagateljem (tako gospodinjstvom, kot tudi podjetjem) poleg prej omenjenih naložb, zgolj vlaganje v nepremičnine in z njimi povezanimi projekti, ter v manjši meri neposrednim vstopom na delniške trge. Predpostavljam, da trenutne razmere na trgu kriptovalut in cen plemenitih kovin za konservativne vlagatelje niso zanimive.
Naložbe v nepremičnine ustvarjajo letni donos okrog 4,6%, povprečna obrestna mera poslovnih bank za vezavo sredstev do 1 leta pa znaša trenutno okrog 0,04% letno (to stanje traja že zadnja 4 leta). Pričakovali bi, da bi se prihranki zmerno konservativnih komitentov preselili na nepremičninski trg, kar pa se v glavnem ni zgodilo. Tudi kriza pandemije bo vsaj pri gospodinjstvih za nekaj časa dodatni razlog, da se ne bodo podala v naložbene nepremičnine. Kljub dejstvu, da je po podatkih Statističnega urada Slovenije v obdobju 2016-2020 znašala letna stopnja inflacije 4,5% in se posledično zaradi rasti cen vrednost denarja zmanjšuje, se sredstva gospodinjstev in podjetij v bankah ne zmanjšujejo.V zaključku lahko ugotovimo, da je v Sloveniji večina gospodinjstev in podjetij še vedno slabo poučena o možnostih nalaganja svojih prihrankov. Tradicionalne naložbe, kamor v prvi vrsti spadajo vloge v bankah, predstavljajo v očeh konservativnih vlagateljev še vedno osrednjo obliko vlaganja. Kljub uvedbi ležarin, ki jih je naša največja banka napovedala za april 2021 in kateri bodo verjetno sledile tudi ostale poslovne banke, po moji oceni ne bo množičnih selitev prihrankov. Tisti, ki pa se bodo za to vendarle odločili, pa si bodo zastavili vprašanje: Kam s prihranki? Odgovor na to vprašanje vsekakor ne bomo našli pri poslovnih bankah. Možnosti oplemenitenja prihrankov je precej, saj se je trg finančnih inštrumentov v zadnjih letih precej izoblikoval – tudi trg alternativnih naložb. Bo pa vsekakor potrebno dvigniti zavedanje in znanje Slovencev o alternativnih oblikah vlaganj.
Objava v Delu: https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/uvedba-bancnih-lezarin/
