V Sloveniji se po podatkih Sursa neto finančno premoženje (razlika med sredstvi in obveznostmi) med gospodinjstvi že osemnajst let povečuje in je ob koncu leta 2019 znašalo 43,4 milijarde evrov. Glede na leto 2018 se je povečalo za 10,9 %. Finančna sredstva gospodinjstev, kamor prištevamo gotovino in vloge, delnice in druge finančne instrumente, v zadnjih osmih letih naraščajo v večjem obsegu od finančnih obveznosti, predvsem posojil. V strukturi finančnih sredstev dosegajo največji delež kljub izredno nizkim depozitnim obrestnim meram še vedno vloge na bankah (zlasti prenosljive vloge) in gotovina (47,7 %), tem sledijo lastniški kapital in delnice (30,6 %), zavarovanja (zlasti življenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,7 %), dolžniški vrednostni papirji ter druge terjatve (5,8 %) in posojila (2,2 %). To kaže na dejstvo, da gospodinjstva ostajajo pri svojih naložbenih odločitvah konservativna in nenaklonjena tveganju, saj v nasprotju z gotovino in vlogami ostaja odstotek bolj tveganih naložb razmeroma majhen. Ključna dejavnika pri tovrstnem obnašanju slovenskih varčevalcev sta predvsem zelo slabo razvit kapitalski trg in pomanjkanje stabilnih alternativnih naložb.
Ko govorimo o naložbenih odločitvah, je treba hkrati razumeti in upoštevati tudi inflacijo, saj ta vpliva na vse vidike gospodarstva, od potrošniške porabe, poslovnih naložb in obrestnih mer do uravnavanja količine denarja v obtoku s strani centralnih bank, kar posledično zmanjša vrednost donosnosti naložbe. V Sloveniji je bila v maju 2021 mesečna stopnja rasti cen 0,9 %, na letni stopnji pa je inflacija znašala 2,1 %. Ob predpostavki 0,5-odstotne obrestne mere za vezavo depo- zita do 1 leta (nominalni donos) ter 2-odstotni stopnji inflacije je dejanski realni donos negativen in znaša -1,5 %. Tudi pri nepremičninah, kjer dosegajo stanovanja za oddajo v povprečju letni donos 3–5 %, doseže učinek 2-odstotne inflacije realni donos 1–3 %.
Na drugi strani so danes zelo aktualne naložbe v kriptovalute, kjer rast cen v zadnjem obdobju privlači vedno več investitorjev. Ker gre za izredno špekulativno naložbo, je treba imeti pri naložbenih odločitvah dovolj znanja in discipline, ključna težava pa je v tem, da investitor ne ve natančno, v kaj investira. Trg kriptovalut je nereguliran, poleg tega je ve- likokrat pod vplivom raznih manipulacij. Ker imajo pri investitorjih še vedno pomembno vlogo čustva, nemalokrat prihaja do neupoštevanja razpršitve naložb in posledično napačnih odločitev. Čustva nikoli ne smejo vplivati na naložbene odločitve in v primeru pomanjkanja finančne pismenosti bi morali investitorji upravljanje svojega premoženja (t. i. wealth management) zaupati finančnim strokovnjakom.
Vsekakor je smotrno vlagati v alternativne oblike naložb, kamor uvrščamo nepremičninske in infrastrukturne sklade, odkupe terjatev in druge naložbe. Manj znane so naložbe oz. skladi, ki v svoji naložbeni politiki izvajajo odkupe terjatev. Treba je ločiti med terjatvami do podjetij in tistimi do potrošnikov, saj so prve z vidika morebitnega poslabšanja likvidnostnega stanja podjetij precej bolj tvegane od potrošniških, ki so v manjših zneskih in fizične osebe jamčijo z vsem svojim premoženjem. Poleg tega je tovrstno financiranje večinoma zavarovano tudi pri zavarovalnicah, s čimer se tveganje dodatno minimalizira. Družba Superos, d. o. o., upravlja alternativni investicijski sklad Superos Stability Fund, ki po svoji naložbeni politiki nalaga premoženje dobro poučenih vlagateljev izključno v potrošniško financiranje slovenskih državljanov. Naložba v ta sklad je ustrezno razpršena in posledično znatno bolj varna od drugih naložb s podobnim profilom tveganja ter hkrati ponuja mesečno likvidnost, kar je redkost pri drugih alternativnih naložbah.
