Podjetja in njihovi lastniki se v času svojega obstoja nemalokrat soočijo z vprašanjem glede prodaje podjetja. Razlogov za prodajo je seveda več, od osebnih razlogov na strani lastnikov, ker bodisi nimajo nasledstva, pojavi se pomanjkanje poslovnega izziva ali zdravstvenih problemov, do poslovnih razlogov, kjer je ogrožen obstoj podjetja ali se pokažejo različni interesi družbenikov ali solastnikov glede nadaljnega razvoja podjetja.
Vprašanje nasledstva se pojavi predvsem v poslovanju družinskih podjetij, kjer gre za prenos lastništva in upravljanje na naslednjo generacijo. Gre za proces, ki je precej bolj kompleksen od zgolj zamenjave direktorja, saj vključuje vrsto lastniških, pravnih finančnih in zelo pomembnih čustvenih dejavnikov. Ustanovitelj je pogosto čustveno vezan na podjetje in z mislimi na upokojitev ne pripravi načrta prenosa podjetja, saj s tem dejanjem odlaša. V primeru priprave načrta prenosa, pa se sooča s pomanjkanjem znanja in izkušenj. V zadnjem času je vedno manj prenosa podjetij na naslednike, zato se lastniki odločajo za zunanje profesionalne managerje (ob ohranitvi lastništva), prodajo dela ali celotnega podjetja ali pa njegovo zaprtje.
Drug pomemben razlog za prodajo podjetja je prav gotovo slaba finančna situacija podjetja, ki lahko v najslabšem scenariju privede do insolventnosti poslovanja in likvidacije podjetja. Insolventnost pomeni dalj časa trajajočo plačilno nesposobnost podjetja, pri čemer obveznosti dolžnika presegajo premoženje podjetja. Neprimerna struktura finančnih virov zahteva finančno prestrukturiranje, ki mu večinoma sledi tudi poslovno prestrukturiranje podjetja.
Proces finančnega in poslovnega prestrukturiranja lahko podjetja zaupajo zunanjim profesionalnim upravljavcem, kot na primer skladom zasebnega kapitala (Privat Equity skladi), ki so največkrat zaprti skladi in sredstva vlagateljev investirajo v tovrstne naložbe. Med vlagatelji nastopajo predvsem zavarovalnice, pokojninski skladi, investicijske banke ter dobro poučeni posamezniki. Razcvet so ti skladi doživeli med zadnjo finančno krizo, kjer so vlagatelji iskali naložbe, s katerimi bi se zavarovali pred padci na borzah.
Pri skladih tveganega kapitala je osnovni koncept lastniško financiranje, kjer je zaradi večjega tveganja in nizke likvidnosti pričakovan donos bistveno višji. Vlagatelj tveganega kapitala je tako pripravljen sprejeti visoko tveganje, samo ime lastniško financiranje pa izhaja iz dejstva, da vlagatelj postane solastnik podjetja. Razen denarja vlagatelj v podjetje investira tudi svoje izkušnje, znanje in socialni kapital ter se tako aktivno vključi v poslovanje predvsem na strateškem nivoju.
V družbi Superos Fund Management upravljamo sklad Superos Private Credit Fund, ki predstavlja hibrid med t.i. Equity in Debt skladom s ciljem podjetju pomagati pri pridobitvi vzdržnih kapitalskih virov (brez posega v lastniško strukturo) in istočasno zagotoviti primerno ekipo managerjev, ki bodo podjetju pomagali izboljšati poslovanje. Naš koncept sodelovanja se oblikuje glede na individualne potrebe lastnika in podjetja ter je lahko usmerjen v izboljšanje poslovanja, pripravo na prodajo, vzpostavitev managerske ekipe ali kombinacijo vseh treh.
