V trenutku precejšnjega porasta inflacije in negotovosti v navezavi s pandemijo Covid-19 ter geopolitičnimi pretresi v Ukrajini, je ključno vprašanje, kako bo povečana inflacija vplivala na odločitve vlagateljev. Inflacijo označujemo kot splošen, ne samo posamičen, dvig cen izdelkov in storitev. V košarico dobrin, ki je osnova za izračun indeksa rasti življenjskih potrebščin je vključenih 12 razredov oz. vrst blaga in storitev. Spremembe cen nekaterih artiklov, ki so vključeni v košarico dobrin, so pomembnejše od drugih, saj imajo gospodinjstva različne potrošniške navade in posledično imajo artikli, za katere gospodinjstva potrošijo več, večjo utež pri izračunavanju povprečnega zvišanja cen, od artiklov, za katere potrošijo manj. Vendar se posamezna gospodinjstva obnašajo različno, saj ne kupujejo vsi enakih stvari, in tako ne ustrezajo splošni porabi gospodinjstev, na podlagi katere se izračunava inflacija. Zaradi tega je poleg uradne inflacije zelo pomembna tudi t.i. osebna inflacija, ki je lahko precej višja (ali pa nižja) od uradne.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS) so se v marcu drobnoprodajne cene na mesečni ravni znižale za 1,1 odstotne točke, čemur je najbolj pripomoglo znižanje cen električne energije (pocenitev za 38,9% zaradi oprostitve plačila določenih prispevkov), kar je k deflaciji prispevalo -1,6 odstotne točke, nadalje nižje cene počitniških paketov (za 16,1%), kar je prispevalo -0,5 odstotne točke ter nižje cene mobilne telefonije (za 3%). So pa deflacijo ublažili dražji naftni derivati (dizelsko gorivo za 8,6%, bencin za 8,1% in tekoča goriva za 7,9%) in sicer za 0,4 odstotne točke. Na letni ravni je znašala inflacija 5,4% (kar je za 1,5 odstotnih točk manj kot mesec pred tem), na kar so najbolj vplivale višje cene naftnih derivatov (bencin se je podražil za 30,3%, dizelsko gorivo za 29,5%), kar je k inflaciji prispevali 1,3 odstotne točke in podražitev hrane (za 6,9%), kar je k višji inflaciji prispevalo 1 odstotno točko. Evropska centralna banka (v nadaljevanju: ECB) za letošnje leto v euro območju napoveduje 5,1% inflacijo in 3,7% gospodarsko rast (po najslabšem scenariju predvideva 7,1% inflacijo in 2,3% gospodarsko rast). Hkrati bo letos zmanjšala obseg nakupov vrednostnih papirjev (APP) oz. jih v tretjem četrtletju odpravila na podlagi ocene gospodarskih obetov. Usmeritev ECB glede denarne politike in strateška zaveza je stabiliziranje inflacije v srednjeročnem obdobju na 2%, kar bo vplivalo na morebitne spremembe ključnih obrestnih mer in izvajanje neto nakupov v okviru APP.
V luči napovedi o visoki inflaciji je potrebno omeniti dodatno nevarnost v obliki stagnacije, ki pomeni obdobje upočasnjene gospodarske rasti in istočasno visoke inflacije. Trenutno smo sicer v obdobju tako visoke gospodarske rasti, ki okreva po pandemiji Covid-19, kot tudi inflacije, vendar se gospodarska rast ohlaja, cene surovin in energentov namreč dosegajo rekordne ravni in gospodarstvo se bo s težavo soočilo z višjimi vhodnimi stroški. Predvsem v državah, ki energente uvažajo, povišanje cen le-teh bistveno vpliva na rast cen izdelkov in storitev, posledično se bodo cene na trgu zvišale, medtem ko se bo istočano gospodarstvo upočasnilo zaradi manjše dobičkonosnosti podjetij. Sedanje nizke obrestne mere in visoka inflacija imajo tako odločujoč vpliv na naložbene odločitve vlagateljev.
Pri naložbah v obveznice obstaja tveganje, da bo z rastjo inflacije njihova donosnost nižja oz. celo negativna. Ker se cena in donosnost obveznic giblje v nasprotni smeri, naraščajoči donosi pomenijo padanje cen, kar pomeni nižjo vrednost glavnice za naložbe s stalnim dohodkom. Z zvišanjem obrestnih mer postane naložba manj atraktivna, saj investitor lahko pričakuje, da bodo novoizdane obveznice prinašale višji donos od tistih, izdanih v preteklih letih. Zahtevana donosnost oz. tržna obrestna mera referenčnih državnih obveznic najrazvitejših gospodarstev so dosegle najvišje ravni od začetka pandemije COVID-19.
Pričakovanja glede višjih obrestnih mer prav tako vplivajo na delnice najbolj perspektivnih podjetij, kjer se visoki dobički pričakujemo daleč v prihodnosti. Ob višjih obrestnih merah je dražje financiranje podjetij, kar posledično upočasni rast njihovega poslovanja in vpliva na nižji dobiček, kar na koncu pomeni, da je predvidena višina prihodnjega denarnega toka nižja. V grobem lahko razdelimo podjetja na razvijajoča se podjetja, ki so relativno mlada in manj profitabilna ter posledično redko izplačujejo dividende in na zrela podjetja, ki v povprečnem letu izplačujejo visoke dividende. Razvijajoča se podjetja tako za ohranjanje visokih vrednosti delnic potrebujejo bolj optimistično rast ocene denarnih tokov. V primeru visoke inflacije je vprašanje, ali bodo podjetja še lahko dosegala enake dobičke ob rasti stroškov zaradi višjih cen surovin in energentov, storitev, stroškov delovne sile in finančnih odhodkov. Z zviševanjem stroškov se v primerjavi s končno ceno produkta zmanjšuje marža, kar ogroža dobiček. Zaradi teh razmer so v začetku leta 2022 upadle vrednosti delnic in obveznic, kar je bilo pričakovano po zelo donosnem letu 2021.
Nemalokrat imajo pri naložbenih izbiri investitorjev še vedno pomembno vlogo čustva, kar praviloma privede do napačnih odločitev. V sedanji situaciji bi se morali investitorji posvetovati s finančnimi strokovnjaki ter jim zaupati upravljanje svojega premoženja. Poleg prej omenjenih naložbenih razredov, so danes na trgu tudi alternativne oblike naložb, ki so podvržene strogemu nadzoru državnih regulatornih organov. Med alternativne oblike naložb uvrščamo sklade zasebnega kapitala in dolga ter mezzanine sklade, nepremičninske sklade (npr. REIT), infrastrukturne sklade, surovine in surovinske sklade, odkup terjatev in druge naložbe.
Družba Superos Fund Management d.o.o. trenutno upravlja tri alternativne sklade – sklad, ki nalaga premoženje vlagateljev v potrošniško financiranje fizičnih oseb (Superos Stability Fund), nadalje sklad, ki predstavlja hibrid med t.i. Equity in Debt skladom s ciljem, da targetiranim podjetjem pomaga pri pridobitvi vzdržnih kapitalskih virov (Superos Restructuring Fund) ter najnovejši sklad, ki vlaga sredstva v relativno varne pasivne nepremičninske projekte z zmerno do zmerno visoko donosnostjo (Superos Passive Real Estate Fund) in kjer se donos za investitorje ustvarja s povečanjem vrednosti nepremičnine skozi čas in z rednim dividendnim donosom (najemnino). Cilj vseh skladov je doseči ravnotežje med varnostjo investiranih sredstev in relativno visoko donosnostjo za investitorje, kar je v trenutnih turbulentnih časih ključnega pomena.
