Donosnost bančnih naložb

Z uvedbo bančnih ležarin treh največjih slovenskih bank, čemur bodo po vsej verjetnosti sledile tudi druge, je donosnost bančnih produktov zelo aktualna tema.

Z uvedbo bančnih ležarin treh največjih slovenskih bank, čemur bodo po vsej verjetnosti sledile tudi ostale banke, je zelo aktualna tema o donosnosti bančnih produktov. Ker vzajemnih skladov ne ponujajo vse slovenske banke, se bomo v tem članku osredotočili na bančno ponudbo depozitov in varčevanj, ter pogledali donosnost teh naložb za obdobje zadnjih 5 let. Upravljanje z denarjem je za slovenskega investitorja  vedno bolj pomembno, finančna pismenost pa predstavlja za marsikoga še vedno izziv.

V času negativne obrestne mere mejnega depozita Evropske centralne banke (-0,50%), je pritisk na negativno donosnost sredstev poslovnih bank povzročil prevalitev stroška bank na svoje komitente. Ob presežku likvidnosti, ki jo je med drugim povzročila denarna politika centralnih bank ob zadnji večji finančni krizi, so tudi kreditne obrestne mere tako gospodinjstvom, kot tudi podjetjem, na zelo nizki ravni. Še opaznejšo spremembo nižanja obrestnih mer vidimo pri depozitih, kjer se je po podatkih Banke Slovenije obrestna mera depozitov nad 1 letom v obdobju 2011-2020 znižala iz 2,15% na 0,13% na letni ravni. Pri drugi obliki varčevanja, varčevalnih računih, so obrestne mere še nižje. Banke jih po večini sklepajo za obdobje nad 1 letom, pri čemer je letna obrestna mera pri naši največji slovenski banki 0,01%. 

Iz navedenega lahko ugotovimo, da je varčevanje na varčevalnih računih med najmanj donosnimi in ga v nadaljevanju ne bomo obravnavali z vidika naložb. Konkretneje bomo pogledali naložbo v depozit za dobo 5 letih. Če smo sklenili depozit v znesku 150.000 EUR v začetku leta 2016 po fiksni letni obrestni meri 0,30%, smo v obdobju 5 let, torej ob koncu leta 2020, prejeli znesek 152.282,50 EUR oz. prejeli 2.282,50 € obresti. Od tega zneska je potrebno plačati še davek od obresti po stopnji 27,5% (za obresti nad 1.000,00 EUR), kar znese 352,69 €, tako da smo v opazovanem obdobju prejeli 1.929,81 EUR oz. ustvarili 1,3% donos v 5 letih.

V časovnem obdobju moramo vedno upoštevati tudi realne donose in ne zgolj absolutne, saj na vrednost denarja med drugim vpliva tudi inflacija. Inflacija realno znižuje vrednost denarja in posledično so tudi realni donosi nižji. Po podatkih statističnega urada je bila stopnja inflacije v zadnjih 10 letih 9,8%, v našem opazovanem obdobju (2016-2020) je pa stopnja inflacije znašala 4,5%. V primeru našega depozita smo tako v obdobju 5 let ustvarili negativni realni donos v višini -3,2%.

Iz primera lahko ugotovimo, da je depozit na bankah manj primerna naložba za plemenitenje prihrankov. Kaj torej še ostane konservativnim vlagateljem, kamor se Slovenci po svojem naložbenem profilu uvrščamo? Varčevanje v vzajemnih skladih smo Slovenci dodobra spoznali v preteklosti, kjer v obdobju finančne krize med leti 2008-09 ni bila ključna težava v negativnih donosih, ampak predvsem v likvidnosti skladov, saj kar naenkrat ni bilo mogoče dostopati do sredstev v želenih časovnih terminih. V enem izmed prejšnjih člankov smo ugotovili, da investicije v naložbene nepremičnine, torej nepremičnine za nadaljnjo oddajo, prinašajo bruto letni donos med 3-5%, z upoštevanjem inflacije pridemo do realnega donosa med 2,1-4,1%. Za direktni vstop na kapitalski trg pa smo Slovenci, žal, še vedno premalo finančno pismeni, kar je zagotovo posledica dejstva, da je slovenski kapitalski trg praktično nelikvidne in v obsegu (delnic na voljo za vlaganje) omejene.

V obdobju zadnjih 5 let so se pojavile nove oblike alternativnih naložb, ki jih ponujajo upravljavci. Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), ki se uporablja od 23.5.2015, ureja delovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov ter nadzor, ki ga izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Prej omenjena  finančna kriza je odkrila veliko ranljivost finančnega sistema in šibkost delovanja nadzornih mehanizmov v celotni Evropski uniji, s čimer se je pokazala tudi večja potreba po nadzoru nad  delovanjem tovrstnih upravljavcev.

V skupino alternativnih naložb uvrščamo sklade zasebnega kapitala in dolga ter mezzanine sklade, nepremičninske sklade (npr. REIT), infrastrukturne sklade, surovine in surovinske sklade, odkup terjatev in druge naložbe. Večini so poznani odkupi terjatev, ki jih izvajajo banke ter faktoring družbe in s tem omogočajo pridobitev likvidnih sredstev pred zapadlostjo terjatev. Manj znane pa so naložbe oz. skladi, ki v svoji naložbeni politiki izvajajo odkupe terjatev. Potrebno je ločiti med terjatvami do podjetij in tistimi do fizičnih oseb. Terjatve do podjetij so z vidika morebitnega poslabšanja likvidnostnega stanja podjetij precej bolj tvegane od terjatev do fizičnih oseb. Praviloma so slednje v nižjih zneskih in, kar je ključno, fizične osebe jamčijo z vsem svojim premoženjem. Poleg tega je tovrstne terjatve mogoče zavarovati tudi pri zavarovalnicah, s čimer se tveganje dodatno minimalizira.Družba Superos d.o.o. upravlja alternativni investicijski sklad Superos Stability Fund, ki po svoji naložbeni politiki nalaga premoženje dobro poučenih vlagateljev izključno v terjatve fizičnih oseb, ki so slovenski državljani. Naložba v ta sklad je razpršena in posledično manj tvegana in hkrati dosega bistveno višji letni donos.

https://www.delo.si/preview/ecd86e0f-b899-4f3e-9ff0-d27eec45b041/

Družba Superos d.o.o.

Družba Superos d.o.o.

Družba Superos d. o. o. upravlja alternativni investicijski sklad Superos Stability Fund, ki po svoji naložbeni politiki nalaga premoženje dobro poučenih vlagateljev izključno v terjatve fizičnih oseb, ki so slovenski državljani. Naložba v ta sklad je razpršena in posledično manj tvegana ter hkrati dosega bistveno višji letni donos.

Delite

Share on facebook
Facebook
Share on twitter
Twitter
Share on linkedin
LinkedIn
Share on email
Email

Najbolj brano

Oznake

Direktor

Andrej Laznik

S prilagodljivimi finančnimi rešitvami po najvišjih poslovnih in moralnih standardih ter s prožnim in dinamičnim pristopom, usmerjenim v izpolnitev interesov strank, želimo postaviti nove standarde. Verjamemo in dokazujemo, da je naš pristop odličen in da smo kar najboljše pripravljeni na izzive prihodnosti.

Partner

Gregor Grbec

Strokovnjak z več kot 25 letnimi izkušnjami na področju bančništva, poslovnega in finančnega svetovanja in nepremičninskih projektov. Za mednarodne korporacije in velika slovenska podjetja uspešno organiziral in vodil nepremičninske projekte v vseh razvojnih fazah – od pridobitve lokacije in prostorskega načrtovanja preko upravnih postopkov in gradnje, do začetka uporabe.

Partner

Janko Popovič

Več kot 20 let izkušenj v podjetništvu in vodenju podjetij, zlasti na nepremičninskem področju. Prevzemi, združevanje, prestrukturiranje, preobrazba, prodaja podjetij, je le nekaj izzivov na njegovi poslovni poti, ki je bila v veliki meri povezana z upravljanjem nepremičnin.

Ustanovitelj

Klemen Mlakar

V svoji pestri karieri je vodil in uspešno skrbel za upravljanje premoženja velikih investitorjev. Je strokovnjak na področju postavljanja strategij, postavitvi risk procesov ter finančne stabilnosti podjetja. Zaključil je številna kompleksna prestrukturiranja ter nekatere najpomembnejše projekte na področju združitev podjetij v regiji.

Ustanovitelj

Boštjan Klinec

Strokovnjak z več kot 20 let mednarodnih izkušenj na področju zavarovalništva, bančništva, upravljanja premoženja in vodenja investicijskih skladov. Uspešno zaključil več projektov odpiranja novih trgov in vodenja novih podjetij v tujini za podjetja, ki so se širila v tujino.

Partner

Tomaž Berločnik

Manager z bogatimi izkušnjami vodenja podjetij, kjer je vedno poskrbel za preobrazbo podjetja s prestrukturiranjem, pravo organizacijsko kulturo, vizionarskimi projekti in mentoriranjem kadrov s ciljem, da postane podjetje agilno s hitrejšo rastjo in veliko uspešnostjo.

Direktor

Andrej Laznik

V svoji bogati karieri ima več kot 30 let izkušenj v vodenju velikih podjetij, postavitvi optimalne organizacije in procesov po spojitvi podjetij, vodenju procesov optimizacije in prilagoditvi optimalnih stroškov s ciljem finančne in poslovne uspešnosti.

Vodja zalednih oddelkov

Tanja Močnik

Ima več kot 20 let izkušenj v borzno posredniški družbi ALTA Invest d.d. in Poteza d.d. s poznavanjem in usklajevanjem prodajnih in  podpornih procesov znotraj družbe ter vodenjem prodajne mreže.  Uspešno vodila in integrirala več različnih razvojnih projektov.

Izvršni direktor

Mateja Zavadlal

V svoji več kot 20 letni karieri je pridobila izkušnje najprej v javnem  sektorju in nato skoraj 15 let v gospodarstvu tako v Sloveniji kot v tujini.  Managersko kariero je zgradila na področju uspešne združitve več  podjetij, prestrukturiranja tako na finančnem kot poslovnem področju,  vodenju podjetij različnih panog, postavitvi kulture podjetja, učinkovitih  procesov in z graditvijo močnih uspešnih teamov.

Direktor

Matevž Raztočnik

Finančnik z več kot 15 letnimi izkušnjami na področju bančništva in upravljanja s tveganji v bančnem sistemu. Preden se je pridružil skupini Superos je v banki Intesa Sanpaolo vodil mrežo poslovalnic v osrednji Sloveniji.

PIŠKOTKI

To spletno mesto uporablja piškotke z namenom nenehne izboljšave našega spletnega mesta. Piškotki ne vsebujejo in ne hranijo osebnih podatkov. Z nadaljnjo uporabo tega spletnega mesta se strinjate z našo Politiko piškotkov.

POGOJI UPORABE IN OMEJITVE ODGOVORNOSTI

Z nadaljnjo uporabo tega spletnega mesta se šteje, da se strinjate z zgoraj navedeno Izjavo o omejitvi odgovornosti, z našimi Pogoji za uporabo spletnega mesta www.superos.eu in Politiko zasebnosti in varovanja osebnih podatkov.

Splošni pogoji za uporabo spletnega mesta www.superos.eu
Politika zasebnosti in varovanja osebnih podatkov
Izjava o omejitvi odgovornosti