Z uvedbo bančnih ležarin treh največjih slovenskih bank, čemur bodo po vsej verjetnosti sledile tudi ostale banke, je zelo aktualna tema o donosnosti bančnih produktov. Ker vzajemnih skladov ne ponujajo vse slovenske banke, se bomo v tem članku osredotočili na bančno ponudbo depozitov in varčevanj, ter pogledali donosnost teh naložb za obdobje zadnjih 5 let. Upravljanje z denarjem je za slovenskega investitorja vedno bolj pomembno, finančna pismenost pa predstavlja za marsikoga še vedno izziv.
V času negativne obrestne mere mejnega depozita Evropske centralne banke (-0,50%), je pritisk na negativno donosnost sredstev poslovnih bank povzročil prevalitev stroška bank na svoje komitente. Ob presežku likvidnosti, ki jo je med drugim povzročila denarna politika centralnih bank ob zadnji večji finančni krizi, so tudi kreditne obrestne mere tako gospodinjstvom, kot tudi podjetjem, na zelo nizki ravni. Še opaznejšo spremembo nižanja obrestnih mer vidimo pri depozitih, kjer se je po podatkih Banke Slovenije obrestna mera depozitov nad 1 letom v obdobju 2011-2020 znižala iz 2,15% na 0,13% na letni ravni. Pri drugi obliki varčevanja, varčevalnih računih, so obrestne mere še nižje. Banke jih po večini sklepajo za obdobje nad 1 letom, pri čemer je letna obrestna mera pri naši največji slovenski banki 0,01%.
Iz navedenega lahko ugotovimo, da je varčevanje na varčevalnih računih med najmanj donosnimi in ga v nadaljevanju ne bomo obravnavali z vidika naložb. Konkretneje bomo pogledali naložbo v depozit za dobo 5 letih. Če smo sklenili depozit v znesku 150.000 EUR v začetku leta 2016 po fiksni letni obrestni meri 0,30%, smo v obdobju 5 let, torej ob koncu leta 2020, prejeli znesek 152.282,50 EUR oz. prejeli 2.282,50 € obresti. Od tega zneska je potrebno plačati še davek od obresti po stopnji 27,5% (za obresti nad 1.000,00 EUR), kar znese 352,69 €, tako da smo v opazovanem obdobju prejeli 1.929,81 EUR oz. ustvarili 1,3% donos v 5 letih.
V časovnem obdobju moramo vedno upoštevati tudi realne donose in ne zgolj absolutne, saj na vrednost denarja med drugim vpliva tudi inflacija. Inflacija realno znižuje vrednost denarja in posledično so tudi realni donosi nižji. Po podatkih statističnega urada je bila stopnja inflacije v zadnjih 10 letih 9,8%, v našem opazovanem obdobju (2016-2020) je pa stopnja inflacije znašala 4,5%. V primeru našega depozita smo tako v obdobju 5 let ustvarili negativni realni donos v višini -3,2%.
Iz primera lahko ugotovimo, da je depozit na bankah manj primerna naložba za plemenitenje prihrankov. Kaj torej še ostane konservativnim vlagateljem, kamor se Slovenci po svojem naložbenem profilu uvrščamo? Varčevanje v vzajemnih skladih smo Slovenci dodobra spoznali v preteklosti, kjer v obdobju finančne krize med leti 2008-09 ni bila ključna težava v negativnih donosih, ampak predvsem v likvidnosti skladov, saj kar naenkrat ni bilo mogoče dostopati do sredstev v želenih časovnih terminih. V enem izmed prejšnjih člankov smo ugotovili, da investicije v naložbene nepremičnine, torej nepremičnine za nadaljnjo oddajo, prinašajo bruto letni donos med 3-5%, z upoštevanjem inflacije pridemo do realnega donosa med 2,1-4,1%. Za direktni vstop na kapitalski trg pa smo Slovenci, žal, še vedno premalo finančno pismeni, kar je zagotovo posledica dejstva, da je slovenski kapitalski trg praktično nelikvidne in v obsegu (delnic na voljo za vlaganje) omejene.
V obdobju zadnjih 5 let so se pojavile nove oblike alternativnih naložb, ki jih ponujajo upravljavci. Zakon o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (ZUAIS), ki se uporablja od 23.5.2015, ureja delovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov ter nadzor, ki ga izvaja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Prej omenjena finančna kriza je odkrila veliko ranljivost finančnega sistema in šibkost delovanja nadzornih mehanizmov v celotni Evropski uniji, s čimer se je pokazala tudi večja potreba po nadzoru nad delovanjem tovrstnih upravljavcev.
V skupino alternativnih naložb uvrščamo sklade zasebnega kapitala in dolga ter mezzanine sklade, nepremičninske sklade (npr. REIT), infrastrukturne sklade, surovine in surovinske sklade, odkup terjatev in druge naložbe. Večini so poznani odkupi terjatev, ki jih izvajajo banke ter faktoring družbe in s tem omogočajo pridobitev likvidnih sredstev pred zapadlostjo terjatev. Manj znane pa so naložbe oz. skladi, ki v svoji naložbeni politiki izvajajo odkupe terjatev. Potrebno je ločiti med terjatvami do podjetij in tistimi do fizičnih oseb. Terjatve do podjetij so z vidika morebitnega poslabšanja likvidnostnega stanja podjetij precej bolj tvegane od terjatev do fizičnih oseb. Praviloma so slednje v nižjih zneskih in, kar je ključno, fizične osebe jamčijo z vsem svojim premoženjem. Poleg tega je tovrstne terjatve mogoče zavarovati tudi pri zavarovalnicah, s čimer se tveganje dodatno minimalizira.Družba Superos d.o.o. upravlja alternativni investicijski sklad Superos Stability Fund, ki po svoji naložbeni politiki nalaga premoženje dobro poučenih vlagateljev izključno v terjatve fizičnih oseb, ki so slovenski državljani. Naložba v ta sklad je razpršena in posledično manj tvegana in hkrati dosega bistveno višji letni donos.
https://www.delo.si/preview/ecd86e0f-b899-4f3e-9ff0-d27eec45b041/
